Na tretjo adventno nedeljo smo se bivše udeleženke DMŽ zbrale za samostanskimi vrati Stične, da bi “živele puščavo” , bile same s seboj in Bogom. Vse smo bile zelo vesele snidenja in vseh se je Bog dotaknil, vsake na svoj način.
Vse smo začutile to posebnost prostora, v katerem bivajo posvečeni ljudje, ki stalno molijo, kot nek poseben Mir, ki veje iz njega.
Te svoje občutke smo si tudi medsebojno podelile.
Želim podeliti z vami, da me vedno bolj nagovarja Jezus: ki kliče vsemogočnega Boga Abba, Očka, ki pošilja sonce in dež vsem enako!
Torej Jezus nas v tem adventnem času čaka in kliče s svojo ljubeznijo, da mu damo svojo ljubezen, damo ljubezen njemu in vsem ljudem in stvarem.
Jezus sam govori v (Jn 17,2) kajti dal si mu oblast nad vsemi živimi bitji, da bi dal večno življenje vsem, ki si mu jih dal.
To sem vam povedal, da bi imeli Mir v meni. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni JAZ SEM SVET PREMAGAL. ( Jn 16, 33)
Božja beseda je res večna. Predajmo svoj strah in stisko Jezusu, verujemo vanj živo in ga prosimo, da vžge svojo ljubezen v nas, tako se bo v nas rodil Odrešenik s katerim bomo tudi mi premagali svet.
Alenka