Anita Šikonja (Črnomelj):
/…/ Žal mi je, da nisem redno vsakodnevno brala Božje besede, saj je tako zelo bogata in polna. Močna hrana za mojo dušo. Gospod, pokazal si mi, kje je moja šibka točka, kje še padam in podležem posvetnim stvarem. Brez tebe sem slabotna, ne zmorem sama.
Urška (Kamnje):
DMŽ so ena od oblik poti, ki vodi k Bogu. Naučijo nas, kako priti Bogu naproti, ne samo v molitvi, temveč v vsakdanjem življenju, v vsakem trenutku dneva, v odnosu do sočloveka. Vse, kar diha, naj hvali Gospoda. Saj smo ustvarjeni zato, da slavimo Boga. Naše misli, besede in dejanja naj v vsakem trenutku slavijo našega Stvarnika.
Mojca (Sečovlje):
O moj Gospod … /…/ Zelo dobro veš, kolikokrat klonim, kolikokrat sem nemočna in zmožna pozabiti, da si vedno z menoj. /…/ S svojo milostjo obsij vse moje življenje, vse tegobe in me pritegni k sebi, da se ne bom več izgubljala v praznih stvareh.
Stanislava Gorenc (Vipavski Križ):
Dragi OČE, samo ti veš, samo ti me poznaš, zato tudi veš, v kako »izgubljenem«
stanju SAME SEBE sem bila v določenem obdobju. Tako zelo sem te iskala,
še bolj sebe in v nekem času svojega doživetja DNA sem v srcu, še bolj kot
v UMU, začutila, da si me poiskal – našel TI /…/ in mi pokazal POT.
Udeleženka (Col):
Bog kliče vsakega človeka. (VEČ …) Življenje ni le naš projekt, je tudi projekt Nekoga, ki nas vabi, da v svoji nemoči, napakah, grehih pa tudi sreči, veselju in delu hodimo za Njim. »Blagor človeku, čigar moč je v Tebi.« (Ps 84,6) S pomočjo Sv. pisma smo odkrivali, kako ima Gospod rad vsakega človeka. Je usmiljen, tolaži, odpušča in daje upanje. Spremlja nas vsak trenutek pa tudi računa z nami, usmerja našo pot.
Simona (Kapla):
V preteklem tednu sem razmišljala o sebi, kaj delam narobe. Najprej moram spremeniti sama sebe, da bom lahko kasneje spreminjala druge. Zavestno želim spremeniti odnos do drugih (poslušanje, spoštovanje, hvaležnost). Božja pota niso naša pota. Božja volja je ZGODI SE, /…/ ali slabo ali dobro, počasi, zanesljivo in previdno. Vse se zgodi z določenim razlogom, ki ga mi v težki situaciji sploh ne vidimo. Vse je potrebno izročati v Božje roke. Skupaj lažje premagujemo ovire. Moj razum včasih sploh ne more doumeti, kaj se zgodi po Božjih načrtih. Za vse, kar boš hotel storiti Bog z menoj, se ti zahvaljujem
Marija Kern (Velesovo):
Vem, da mi do popolnosti manjka še zelo veliko, a se veselim, da mi uspejo vsaj male stvari in da je Bog povsod z menoj in me ima rad. On nikoli ne obupa, vedno mi ponuja še eno »šanso«.