DELAVNICA MOLITVE IN ŽIVLJENJA V ŽUPNIJI STRUGE:
V teh vrsticah bom dodal svoj del molitvenih izkustev v teh petnajstih srečanjih. Z Ivanko in Emo sem se srečal že na Vidmu pred letom dni. Ko človeka srečam in pogledam v oči, mi vedno brez besed največ spregovori. Tako sem iz njunih obrazov in kretenj, posebej iz načina podajanja in barve glasu prepoznal, da iz njiju prihaja BOŽJI GLAS. Takoj sta mi segli do srca. Odprl sem se in v tišini rekel: Jezus hočem biti podoben tebi! Kmalu sem videl grehe preteklega življenja in postalo mi je tesno pri srcu. Sram me postalo vsega, kar mi je vest očitala. Zavedam se, da nas Jezus najprej odrešuje naših grehov. Ljudje se tako radi ukvarjamo z drugimi, s problemi, ki težijo svet. Slišimo o vojnah, o zločinih, o ločitvah v zakonu, mnogo je hudih novic. Največja žalost je, ker so mnogi odpadli od Boga in ne verjamejo oznanilu Cerkve. Res je, da so se zgodili težki grehi znotraj Cerkve in smo izgubili zaupanje. Če premišljujem v tej smeri, me zajame malodušje … Srečanja, ki smo jih ob petkih skupaj preživeli v čudovitem molitvenem vzdušju, so nas povezala z živim Odrešenikom, ki prihaja ubog in ponižen med nas. Zato je pričevanje o molitvi, kakor sta ju predstavili Ivanka in Ema za našo struško župnijo izjemen Gospodov obisk. Seme iskrene molitve, ki je bilo posejano v teh srečanjih, bo gotovo obrodilo najprej v nas in v župnijski skupnosti. Jezus v evangeliju prvi: “Brez mene ne morete ničesar storiti.” Moliti je treba povsod in na vsakem kraju. Tako je bilo v samostanu Repnje 27. decembra za nas izredno duhovno doživetje z Jezusom. Kraj, kjer nam je Bog spregovoril kakor Mojzesu, Eliju, Pavlu in mnogim – “Jaz sem, ki sem” – nam bo dajal moči, da se bomo bali faraona ali kakšnega mogočnika. Bog nas pripravlja in pošilja, da rešimo še druge, ki iskreno iščejo Boga.
g. župnik Marinko Bilandžić
Naše življenje je Božji dar na tem svetu in še večji Božji dar za večno življenje. Gospod pravi: “Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.” Samo Bog nam lahko zdravi telesa, duše in srca. Naše življenje ni cilj, ampak pot, po kateri gremo do cilja – večnega življenja. Z molitvijo ga prosimo, da bomo v življenju delali po njegovi volji, da bo Sv. Duh z nami in nam pomagal po pravi Jezusovi osvetljeni poti.
V začetku septembra 2023 smo se v naši župniji Struge začeli srečevati vsak petek v Delavnici molitve in življenja, ki poudarja novo evangelizacijo p. Ignacia Larrañaga. Učili smo se moliti, da se naučimo živeti z Jezusom, s Sv. Duhom, z vsemi zapisanimi nauki, ki jih vsak ne more sam razumeti in živeti z njihovim naukom. Bilo je prijetno srečanje z obema voditeljicama. Jezus je rekel: “Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar.” Dragi naši učiteljici – voditeljici skupine v Delavnici molitve sta že ob prvem srečanju in prvih pozdravih pokazali, da sta močni mladiki Jezusove trte, da je Jezus v njima in da obe rodita obilo sadu. Bilo je prijetno, duhovno bogato govorjenje, petje, molitve.
Dobili smo molitveni priročnik Srečanje, p. Ignacia Larrañaga. V njem so prijetne molitve, svetopisemski odlomki, ki nam veliko pomagajo napredovati na pravi način molitve, pravo vero, ki nam da veliko zaupanja v Božjo ljubezen, usmiljenje in pomoč.
Jezus nas ima rad in nam vedno daje nove možnosti. Pomembno je, da je On med nami, da nas povezuje v veliko družino, nas drži skupaj in vztraja v medsebojni pomoči in ljubezni. Jezus je veliko govoril o molitvi, jo tudi zelo priporočal in svetoval: “Prosite in se vam bo dalo; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo. Vsak, kdor prosi – prejme, kdor išče – najde in kdor trka – se mu bo odprlo.”
V teh srečanjih delovne molitve nam je bilo zelo lepo in veliko svetovanega dela v molitvi in izpolnjevanju volje Očeta, ki je v nebesih. Božjo besedo smo brali počasi, veliko smo poslušali lepe nagovore in prišli do tega, da je Božja beseda naša luč, ki nam razsvetljuje pot, je kruh, ki hrani naše duše, je pot, ki vodi k odrešenju in je življenje, ki se nikoli ne konča – je večnost pred nami.
Evangelij nam govori o Jezusu, ki se je odmikal na goro, da je bil sam z Očetom v molku in samoti. Tako smo imeli štirinajst srečanj v naši župnijski veroučni sobi, petnajsto srečanje pa je bila t. i. puščava, ki je molk in samota in smo jo doživljali v kraju Repnje. Bilo je prijetno srečanje; Jezus se je umikal v popolno samoto in puščavo, da je bil z Očetom. Tako sem občutila, da nam je nekajurna samota pomagala biti blizu božjemu prihodu Jezusa, Očeta, Svetega Duha, s svojim Božjim usmiljenjem, ljubeznijo in pomočjo našemu življenju.
Ko so Jezusovi učenci na vrtu Getsemani zaspali, jim je Jezus rekel: “Kaj spite? Vstanite in molite, da ne pridete v skušnjavo!” Zato tudi v teh urah puščave, čeprav sta bili v sobi kar dve prijetni postelji, nisem legla, da ne bi zaspala in prišla v skušnjavo. Sedela sem za mizo, brala svetopisemske odlomke in molila. Prva molitev je bila klic Sv. Duha na pomoč, da me ni samota ustrahovala. Samota ne prinese strahu, če v molitvi prosimo, da sta z nami Sv. Duh in Jezus. Molimo: “Oče, daj mi milost, da se bom čutil ljubljenega in se zavedal, da sem ljubljen. Oče, ljubim te!”
Prav je, da so v mojih molitvah tudi vsi moji bližnji, ki so potrebni spreobrnjenja. Zaupam Jezusu, da bo slišal in sprejel moje prošnje. Vsi smo njegovi bratje in sestre, imamo istega Očeta – našega Boga. Kot sonce sije na vse grešnike, tako naš Oče skrbi za vse. Vsi spreobrnjenci bodo sprejeti pri Bogu, kot je bil izgubljeni sin veselo sprejet pri svojem očetu. Sin, ki je bil ves čas pri očetu doma, ni razumel tega, kar je oče z veseljem počel ob vrnitvi izgubljenega sina domov. Ta domači sin me spominja na tiste, ki ne sprejmejo spreobrnjenja. Potrebno je, da se ljubimo med seboj, kakor je ljubil Jezus vse ljudi. Popolna ljubezen z Bogom, Jezusom in bližnjimi nam prežene strah. Kjer je dobrota, je ljubezen in tam prebiva Bog. Držati se moramo Jezusovih zapovedi, živeti v njegovi luči, ljubiti svoje bližnje, ne sovražiti, ker nam bo luč odšla in bomo v temi. “Kjer je ljubezen, tam je Bog!” “Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in vso močjo.” (5 Mz 6,5) “Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!” (Mt 22,39)
Vsak človek nosi svoj križ in prav je, da se naučimo živeti z Jezusom, ki nam pomaga križ nositi oz. nam da moč, da ga lažje nosimo. Gospod nas ni ustvaril za trpljenje, ampak verjemimo, da nam v trpljenju daje orodje za vstajenje. Vsaka žrtev naj bo roža, ki Kristusa boža. Vsak človek ima v življenju postaje svojega križevega pota. Jezus je imel to pot od vrta Getsemani, z nošenjem križa na poti, kjer je veliko trpel, ko je bil bičan, s trnovo krono kronan in križan na Golgoti.
Prav je, da se naučimo prav moliti, zaupati Bogu, prositi ga za Sv. Duha, ki nam razloži, pokaže, kako naj bomo pravi verniki. Pogosto si drug drugemu rečemo: “Vzemi telefon in pokliči!” Ob tem klicu gledam sliko Jezusovega srca in mu rečem: “Kako bi le lahko poklicala tebe, dragi Jezus, ko ne vem več, kako naprej, da bi mi pokazal pravo pot, dal nasvet, tolažbo in moč. A nimam številke tvojega telefona? Ali pa jo imam in je ne znam prav uporabljati? Kaj ni molitev zame pogovor s teboj in to zvezo se lahko dobi, saj je takoj vzpostavljena. Ali potrebujem tvoje nove nasvete? Ali samo želim, da potrdiš moje blodne misli, želje? Vse si nam povedal, samo brati moramo tvoje besede. Vse je napisano, samo razumeti moramo. V tišini svojega srca moram premišljati tvoje besede in našla bom odgovor in mir svoji duši. Bodi z menoj, moj Jezus!”
Gospod je naš pastir, nič nam ne manjka. Molim, naj živi Jezus v meni, deluje v meni in po meni. Prosim ga, naj bom tudi jaz v njegovem srcu.
Najlepša hvala voditeljem Delavnice molitve in življenja za vse prejete nasvete življenja v veri.
Fani Francelj, udeleženka
DELAVNICA MOLITVE IN ŽIVLJENJA V ŽUPNIJI ŠIŠKA:
“Ko sem se prijavila na Delavnice molitve in življenja nisem ne vem kaj pričakovala. Sedaj pa moje telo pokaže, da so bile te delavnice odlične. Preden sem šla na delavnice sem imela težave z nespečnostjo. Sedaj pa mirno spim celo noč. Najlepša hvala za to lepo duhovno izkušnjo. “
Marija
DELAVNICA MOLITVE IN ŽIVLJENJA V ŽUPNIJI DOBRNIČ:
Obisk Delavnice molitve in življenja RESNIČNO PRIPOROČAVA vsakomur, ki pripada krščanski veri, obiskuje nedeljske maše in čuti, da bi rad odrinil na globoko, poglobil svojo osebno vero. Vsakemu, ki čuti, da v njem gori želja, da poveže Kristusov Evangelij, Kristusovo delovanje, razmišljanje in Njegovo odzivanje s svojim življenjem, da bi v sebi občutil, da je ljubljeni Božji otrok.
Nama je že uvod v vsako srečanje z umiritveno vajo pobožal duši. Ko se z vodenimi vajami ene od dveh voditeljic odklopiš od vsakdanjih skrbi, težavnih situacij, odnosov, se osredotočiš na tukaj in zdaj in svojo pozornost posvetiš Bogu. Kako zelo potrebno je to v našem vsakdanu, ki nas včasih tako izčrpava.
Branje Božje besede je bilo ubrano glede na temo vsakokratnega srečanja. Vmes smo zapeli kakšno pesem in prebirali molitve iz molitvenika Srečanje. Vsakega od nas udeležencev je Božja beseda nagovorila drugače, to smo si vedno tudi podelili in božjo besedo povezali z našimi življenjskimi situacijami, temami. Tega seveda v času osnovnošolskega verouka nismo izkusili. Takrat smo se pripravljali na prejem zakramentov, redko kdo je v tistem času našel pot do osebne vere. Če jo je, je bila to velika milost, prej izjema kot pravilo.
Nagovori b. Ignacia Larrañaga o temah posameznih srečanj so bili resnično bogati in smo si jih udeleženci zvesto zapisovali. Obe jih bova še velikokrat z veseljem prebirali. Osrednja nit teh delavnic pa je, tako sva dojeli, spodbuda k osebnemu dialogu z Bogom. Tu sva spoznali tudi vrsto molitvenih načinov, ki jih prej nisva poznali in so nama zelo dragoceni. Odkrili sva tudi bogastvo Psalmov, ki so pravi zaklad meditativnega molitvenega načina. Ja, določeni stavki, nagovori iz Božje besede in iz Psalmov so vredni, da jih zapišemo in pritrdimo na vidno mesto v naših domovih; seveda pa tudi osrednje vprašanje za vsakega izmed nas, v vsaki življenjski situaciji: »Kaj bi na mojem mestu storil Jezus?«
Verjameva, da se vsak izmed udeležencev Delavnice molitve in življenja zaveda, kako potrebno in blagodejno je, da se vsakodnevno trudimo, da to, kar smo prejeli, uresničujemo v vsakdanjem življenju, negujemo dialog z Bogom in vse osvojeno podarjamo naprej. Hvaležni sva voditeljicama Branki in Jelki, za požrtvovalno in zvesto vodenje srečanj. Vsebine so obogatile naša življenja, nam podarile veliko dobrih iztočnic za radostno življenje v miru in hvaležnosti, za življenje v Božjem objemu.
PRIDI NA DELAVNICO TUDI TI, NE BO TI ŽAL!
Eva S. in Marjana B. – udeleženki delavnic v Dobrniču, obe udeleženki DMŽ že drugič.
Dragi voditeljici in vsi udeleženci delavnic!
Zelo sem hvaležna, da sem se odločila za prijavo na delavnice, pa čeprav so mi nekajkrat obveznosti onemogočile udeležbo. V delavnici sem prišla do mnogih spoznanj, s katerimi moje življenje postaja lažje in polnejše ob zavedanju, da me Bog ljubi. Večkrat si zastavim vprašanje: »Kaj bi na mojem mestu Jezus naredil?
Voditeljicama iskrena hvala za širjenje ZAVEDANJA Božje navzočnosti na vsakem koraku našega življenja. Vsem ostalim udeležencem želim, da bi pridobljena spoznanja uporabili v vsakdanjem življenju.
Veliko Blagoslova vam želim.
Betka N
V delavnico molitve in življenja v Trebnje me je povabila voditeljica Branka leta 2019. To je bila moja prva delavnica, ki sem se je udeležila s strahom, ali bom sploh zmogla. Do takrat sem poznala le duhovnost Prenove v Duhu, ki sva se je z možem udeleževala že veliko let. V času delavnice sem se umirjala, poglabljala v molitev in notranja bolečina težke situacije, ki sem jo preživljala v tem času, se je postopno zmanjšala. Strah je izginjal ob tem, da sem sledila napotkom za tedensko delo doma, prebirala odlomke božje besede, sledila voditeljicama. V času svete pol ure sem doma pridno delala, molila z božjo besedo in živela molitvene načine in ob izročanju težav Bogu je notranji nemir in strah počasi izginjal, pričela sem se umirjati. Spoznala sem, da sama ne morem spremeniti ničesar, lahko pa izročim Gospodu svojo stisko. Postopno in počasi se je težka situacija, ki je trajala kar nekaj let, uredila, kakor sem prosila. V veliko tolažbo mi je bila tudi molitev rožnega venca. Gospod je uslišal moje prošnje, za kar sem mu bila neskončno hvaležna. Ponovno sem udeležila delavnice v Mokronogu in kasneje še na Mirni. V vsaki sem še naprej prejemala velike milosti, vame se je naselil mir, velika hvaležnost za to, da so mi delavnice spremenile moje življenje in ga umirile. Postala sem umirjena, lažje sprejemam in bolj mirno reagiram. Težav je še vedno veliko, vendar jig z božjo pomočjo lažje prenašam, zadeve lažje izpeljem. Nekoč sem na radiu Ognjišče slišala misel, ki se mi je zapisala v spomin: Kjer je Bog, tam ni nadlog. Nadloge sicer so, a me ne obvladujejo, znam jih izročati.
Posebno lepa je na koncu delavnice »puščava«. Vsakič jo doživljam globlje, čudovito se je prepustiti v Božje roke in dopustiti, da v meni deluje Bog.
Delavnice molitve in življenja so zame res nekaj čudovitega in jih priporočam vsem ljudem, da bi izkusili božjo ljubezen in bližino, ki bi jih napolnila z milostmi, ki so jim potrebne.
V Dobrniču sem svojo četrto delavnico doživela še na poseben način, saj je to moja župnija.
Hvala voditeljicama Branki in Jelki za doživeto vodenje delavnice in njuno osebno darovanje Bogu in ljudem.
Hvaležna Frančiška T.
Delavnice molitve in življenja sem se udeležila drugič, ker sem bila prepričana, da lahko s to drugo delavnico pridobim nova razumevanja same sebe in poglobim svoj odnos z Bogom. Vsa pričakovanja so se izpolnila.
Resnično mi je že prva delavnica prinesla MIR v moje nemirno življenje. Delavnica mi je dala prav posebno »darilo«, ki mi pomaga v težkih trenutkih. Ko se vprašam: »Kaj bi na mojem mestu storil Jezus?«, prepustim svojo žalost in težave v Njegove roke in zaupam, da bo vse dobro.
Ob prebiranju izbranih besedil iz Svetega pisma, poslušanju nagovorov, ki jih je pripravil ustanovitelj delavnic, branju iz knjige Srečanje, petju in medsebojni podelitvi misli udeležencev spoznaš nov svet, nove poglede, nova spoznanja, nove ljudi in še veliko več.
Pripisala bom še iz knjige Srečanja kratek odlomek, ki mogoče najbolj pove, komu so delavnice namenjene.
- Prošnja v utrujenosti
:
Tako težko je mirno sprejeti vse, kar se nam zgodi ves dan dela in boja.
Stvari, s katerimi smo se tako sladko slepili, razočarajo.
Ljudje, s katerimi bi bili radi dobri, nas zavračajo.
In tisti, ki jim pomagamo v stiski, nas skušajo izkoriščati.
Zato prihajam k tebi, Mati, kajti v meni hodi negotov otrok.
Ob tebi pa sem močna in polna zaupanja.
:
Vse to sta nam voditeljici Branka in Jelka z vso predanostjo posredovali, za kar se jima najlepše zahvaljujem. Še naprej jima želim, da zavzeto in z Božjo pomočjo opravljata svoje poslanstvo v veri in širjenju dobrega med ljudmi.
Ljuba P.
DELAVNICA MOLITVE IN ŽIVLJENJA V ŽUPNIJI DRAVOGRAD:
Udeleženke Mira, Mija, Danijela in Zofija smo se učile potrpežljivo in vztrajno vstopati v osebni odnos z Gospodom, do zaupljivega in intimnega odnosa z Njim.
Da smo rasli in da je zrasel v nas, katerega bomo oznanjali vse srečujočim.
Božja beseda je ŽIVA.
Živeti po njej bi morali vsi, ki smo bili v Kristusu krščeni.
Zofija
DELAVNICA V GRGARJU:
Delavnice molitve in življenja v Grgarju od novembra 2023 do marca 2024
Po skoraj desetih letih, smo se v Grgarju, v vasici ob vznožju Svete gore, kjer se je rodila vidkinja Urška Ferligojeva, zbrale štiri ženske, da bi obudile, prebudile molitev, da bi ponovno zaživelo naše duhovno življenje, s pomočjo različnih tehnik molitve. Veliko že znamo, pa vendar kot kruh za telo, potrebujemo duhovno hrano – molitev za zdravje in napredovanje na tem področju. Zaupamo v Boga. Zaupamo v Božjo previdnost. Poslal nam je gospo Suzano. In smo začeli pogumno, nadaljevali, vztrajali in pripeljali do konca. Hvala Bogu, kajti bilo je kar nekaj ovir in raznih ovinkov. Hvala gospe Suzani. Hvala za vašo potrpežljivost in prilagodljivost.
Danes je torej petnajstič, kar smo skupaj. Kdo bi si mislil, da je tako hitro minilo. Začetek ni bil prav lahek, nikakor pa ne enostaven. Kar veliko vaje je bilo potrebno, da je svete pol ure sploh dobil svoj smisel. Počasi, teden za tednom, se mi zdi, da smo rastle. Z Božjo pomočjo in navdihom Svetega Duha. Seveda brez razlag gospe Suzane, ne bi bilo tako. Draga Suzana. Prišla ste med nas, kot Božji dar. Prinesla ste nam blagoslov. Potrkala ste na vrata naših src in duš in potrpežljivo čakala in gledala, kako se vrata počasi odpirajo. V naše gredice ste posejali različna semena. Skupaj čakamo na sadove. Draga Suzana. Danes vam vse štiri v en glas kličemo besedo HVALA. Hvala Bogu, ki vas je poslal. Naj vas varuje in spremlja na poti množitve talentov, ki vam jih je dal. Svetogorska Kraljica naj vam pri vsem stoji ob strani.
Magdalena v imenu vseh udeleženk.
