DMŽ Brezovica pri Ljubljani
Delavnic molitve in življenja sem se udeležila prvič, v naši župniji.
Sveto pismo do zdaj nisem brala pogosto oziroma se je knjiga prašila na polici. Tudi molitev s psalmi je nekaj novega zame. Da pa sem lahko podelila, kaj sem razmišljala, mi je naredilo dan lepši.
Življenje je enkrat svetlo, pridejo pa tudi težki dnevi. Knjižica Srečanje, Ignacio Larranaga (pater kapucin) in misli in premišljevanja mi pomagajo, da se v odmiku od hrupa današnjega sveta zavem(o) kako je pomembno, da se ne izgubimo (v hitenju, potrošništvu, iskanju trenutnih zadovoljitev, jamranju).
Tudi voditeljicam Alenki in Stanki za skrbno in odlično pripravljena srečanja se iskreno zahvaljujem. Napotek, ki smo jih dobili, pa delam po njih. Upam in molim, da bi bila vztrajna.
Se še kdaj srečamo!
Anka
DMŽ Vogrsko:
DMŽ Nova Gorica:
Sam Gospod me je napotil na Delavnice, da bi razvila Najin odnos, mojo vero. Tako kot se razvija življenje in vsi človeški odnosi, v katerem sem, sem čutila potrebo po bolj osebni molitvi. In to sem našla na Delavnicah ob tedenskem vodenju in vsakodnevnem delu doma, ko sem meditativno prebirala Božjo besedo in molitve ter se učila različnih molitvenih načinov. DMŽ so me spreminjale, ko sem romala z Njim, ga slavila in posnemala, odpuščala, iskala, se mu zahvaljevala. On je v meni kot Veselje, Mir, Gotovost, Upanje, Ljubezen in Vera. Prosim Ga, da bom zmogla vztrajati z Njim na vseh mojih poteh in vsak dan v sveti pol ure.
Zofka
Puščavo sem doživela kot srečanje z Gospodom. Čas je minil prav hitro in sproščeno. Po povabilu Sv. Duhu naj me spremlja, sem se poglabljala v Božjo besedo. Kot delci v mozaiku so se vklapljali molitveni načini, ki smo jih prakticirale na DMŽ in doma. Kot bi se prelivali eden v drugega in me prenavljali, me polnili z zaupanjem v Aba – Očeta. Obenem sem čutila, za kaj moram še prositi odpuščanja, komu želim odpustiti drobne slabe besede, “krivičke”.
Očetu sem napisala pismo, izročala sem se Najsvetejšemu v prazni kapeli. Ob koncu se je v meni naselil prenovljeni mir in zastonjsko polno veselje. Domov grede sem šla še na obisk k ostarelima sosedoma in delila z njima preprosto veselje.
Zelo prijetno druženje je bil tudi preprosti skupni obed, ko smo si še marsikaj podelile in se še drugače povezale. Bogu hvala za te kratke, a intenzivne “duhovne vaje”, za vsa srečanja, ki so nas približala Gospodu.
Tereza
Na Delavnice me je pripeljalo hrepenenje po ponovnem zavzetem prebiranju Svetega pisma, po katerem mi Bog govori na oseben način. Po zaključku Delavnic sem vesela, da sem našla, kar sem iskala in še mnogo več. Zares, udomačila sem se s Svetim pismom, da ga dnevno vzamem v roke (pri čemer mi kdaj z zanimanjem sledi tudi sin) in premišljujem Božjo besedo. Kratka pedagogika za meditacijo in življenje Božje besede me predvsem uči ponižnosti, da pri branju v prvi vrsti ne iščem odgovorov na svoja trenutna vprašanja, ampak zavzemam bolj sproščeno držo, v kateri mi Bog svobodno spregovori in me lažje nagovori. Na prav nov način molim psalme in z njimi slavim Boga. Preseneča me, da me po njih Bog ne nagovarja le direktno, ampak me išče znotraj vsakodnevnih odnosov z bližnjimi, znanci.
Takoj na začetku so me navdušile že molitve branja in pisanja. Zanimivo mi je bilo, kako mi je pisálo kar steklo, ko sem Bogu predajala prošnje, občutja, zahvale. Zapisane molitve in tudi vsi osebni zapiski iz nagovorov p. Ignacia Larrañaga so mi zelo dragoceni. Po zaključku Delavnic pa imam zase izziv ravno v tem, da bi še večkrat prijela v roke pisálo in duhovni dnevnik, saj vidim, da razmišljanja bolj ponotranjim, če jih tudi zapišem.
Posebno globino sem doživljala na Delavnicah ob molitvi poslušanja, dviganja, ob holokavstu in ob molitvi z naravo na puščavi. Ta globoka doživetja bližine z Bogom so mi izvir, iz katerega črpam veselje, in z njimi krepim svojo gotovost v veri. Ob molitvi dviganja (in kontemplativni molitvi) sem našla globok počitek zase v Bogu. Resničen odklop od prenasičenega vsakdanjika tako združujem z resničnim priklopom na Boga, ki se mi razodeva kot Ljubezen, Nežnost, Brezmejnost, Veličina, Usmiljenje, Dobrota, Mir. Podobno močno me je nagovorila molitev gledanja v duhu Marije na srečanju in kasneje. Marija me nagovarja najprej kot gospodarica sebe. V pomoč mi je zgled Božje matere – žene molka in vere – da se vsakodnevnim situacijam pustim manj vznemiriti kot prej. Marija me je nagovorila prav na novo in počutim se okrepljena, ko z njenim pogledom sprejemanja in zaupanja gledam na svoje dogodke življenja.
Skozi predlagane odlomke sem tekom delavnic na novo spoznala tudi Jezusa in izšla iz svoje ozke podobe o Njem. Ob tem se kar čudim, kako da prijateljujeva že toliko let, a sem bila zadovoljna kar s površno predstavo o njegovem življenju. Tako se potrebujem ob vprašanju: Kaj bi Jezus storil na mojem mestu? večkrat kar ustaviti in mi odgovor ni kot na dlani, ampak ga le okušam in počasi spoznavam.
Pričakovala sem, da se bom na Delavnicah naučila tudi molitve k Svetemu Duhu, saj prej nisem najbolje vedela »kaj in kako naj z Njim«. Medtem ko sem čakala na to lekcijo, sem odnos s Svetim Duhom vzpostavljala spontano, ko sem Ga preprosto povabila z besedo ali s pesmijo Pridi Sveti Duh … Še posebej pa mi je prirasla k srcu pesem, ki si jo zavrtim že kot jutranjo budilko – Ven, Espiritu, ven; tistih nekaj španskih besed sem tako prav z lahkotno osvojila in so me »zasvojile«. Tako sva si bližje tudi s Svetim Duhom in marsikateri navdih doživljam kot njegovo delo.
Hvaležna za pridobljeno znanje sem molitvene načine delila tudi z možem in najinimi otroki. Voditeljica je na srečanjih poskrbela, da smo brale Božjo besedo, tako da je bilo besedilo vsebinsko smiselno deljeno ali da smo si bralke delile spremno besedo in govorjeno besedilo. Takšno prebiranje Božje besede je všeč tudi otrokom doma. Na Delavnicah mi je bilo všeč, da smo prevod nagovora p. Ignacia Larrañaga poslušale prek posnetka, da je bil potek srečanja manj monoton. Zelo lepo mi je bilo, da smo skupaj tudi pele, saj me je globina pesmi nagovarjala (npr. pesem Gospod moj Bog, sem si precej časa ponavljala ali mrmrala na svojih poteh med delavniki). Tudi branje Božje besede stoje mi je bilo zelo dobrodošlo, saj sem večino Delavnic zaradi zaspanosti v večernih urah v glavnem sede težko zdržala. Verjetno pa bi mi bilo v pomoč tudi nekoliko več razgibanosti v bolj sproščenih položajih oz. različnih molitvenih držah ali bolj pogostem menjavanju le teh. Za umiritev od vsakdanje nasičenosti so mi bile dobrodošle kratke sprostitvene vaje. Tudi doma vidim, da mi je predhodna sprostitev v pomoč za učinkoviteje naložen čas molitve.
Hvaležna sem za sočutno in zelo pozorno Voditeljico Delavnic, ki me je nagovarjala že z milino svojega glasu – kaj šele z globino povedanega. Vesela sem, da smo skupaj s preostalimi tremi stalnimi udeleženkami odrinile na globoko. Lep mi je spomin na našo občestveno molitev, na slišane odmeve po prebranih svetopisemskih odlomkih in pregledih tedenske drže. Z duhovnimi sestrami smo tekom 16-ih srečanj »postale na ti« kljub razliki v letih. Nadvse pa sem vesela, da sem po Delavnicah še bolj »na Ti« s Troedinim Bogom in Božjo materjo Marijo ter mi v Njihovi družbi življenje lažje in bolj bogato teče.
Po Delavnicah mi predstavlja izziv pisanje v duhovni dnevnik in redne svete pol ure v jutranjem času ter seveda vsakodnevno sprejemanje božje volje. Velikokrat se lovim v bitki s časom za daljšo molitev in druge izbire, a kar nasmeji me, ko si znova lahko ponovim opogumljajoči svetopisemski stavek, ki ga zaključim po svoje: Gospod je moj Pastir, nič mi ne manjka – niti časa. Z navdušenjem sem tudi bližnjim in znancem razlagala, kako dragocene so DMŽ zame in se bom ob njih še zares spreobrnila na bolje. Presenetilo pa me je, da sem imela nekaj sogovornikov, ki so se Delavnic v preteklosti že udeležili, a so moje navdušenje nekoliko prizemljili. Večinoma so omenjali, da so Delavnice zelo uporabne, a da bi jim sedaj prav prišla kakšna podporna skupina, da bi naloženo vzdrževali. Tako z optimizmom pričakujem delavnice po Delavnicah, saj smo se udeleženke dogovorile, da se srečujemo mesečno in si bomo tako lahko druga drugi v oporo na duhovni poti molitve in življenja.
Irena
DMŽ Mirna na Dolenjskem:
Prav lepo pozdravljeni vsi, ki prebirate to stran in se poigravate z mislijo ali bi se tudi sami udeležili teh Delavnic.
