Delavnice za mlade v župniji Hrpelje-Kozina
Nikoli ni prepozno, da o veri spoznamo nekaj novega. Mladi se pogosto počutijo, da so po končanem verouku in prejeti sveti birmi zaključili vodeno pot učenja o veroizpovedi. Naj povem, da učenja ni nikoli konec. Veliko mladih se pridružuje raznovrstnim delavnicam, ki utrjujejo in nadgrajujejo vero ter moč molitve. Tako so se tudi tri dekleta iz župnije Hrpelje-Kozina s katehistinjo in Voditeljico Jano Barba, podale na pot odkrivanja novih molitvenih načinov.
Srečevale so se enkrat tedensko, navadno v nedeljo po maši. Na začetku delavnice so si najprej izmenjale nekaj besed, dogodivščin in kako jim je Jezus pomagal pri vsakdanjem delu. Pogovoru je sledilo branje izbranega odlomka iz Svetega pisma, ki povzema temo delavnice. Zatem je bila na vrsti kateheza Ignacija Larrañaga, ki jo je podala Voditeljica. Delavnica se je zaključila z molitvenim načinom, ki je tisti dan na vrsti. Deset srečanj, kolikor je v celoti trajalo, imajo različno vsebino, struktura pa ostaja enaka.
Nove načine molitve so dekleta implementirala v vsakdanje svete pol ure. To je čas za umiritev in molitev na način, ki so se ga tisti teden učile ter branje odlomkov iz Svetega pisma. V duhovni dnevnik pa so si tudi izpisovali stavke iz Svetega pisma, ki so jih nagovorili. Ti so jim pomagali kot oporne točke za pogovor pri naslednjem srečanju ter spodbudili razmišljanje o veri in sebi.
Ob zadnjem srečanju so poskušale živeti puščavo. Vsaka je prejela list z navodili, kako naj bi dan potekal. Dekleta so brale Sveto pismo, se pogovarjale z Gospodom in občudovale prečudovite vrtove bratov kapucinov v Vipavskem križu.
Ena od udeleženk nam je zaupala: »Izkušnja vseh desetih srečanj je bila zame nekaj novega in točno to, kar sem iskala. Priporočam jo vsem mladim, ki se, tako kot me tri, še iščete v molitvi in veri. Delavnica mi je odprla nov svet krščanstva, ki ga do tedaj nisem poznala, pokazala mi je, da molitev ni samo tisto, kar je napisano in nam vsem že poznano, pač pa tudi to, kar čutimo, vidimo in slišimo, ko smo z Bogom.«
G. M.