Vsem, ki iščejo Boga!
Molilec sreča Boga, ga občuti, ga sliši – pokaže mu ga sv. Duh, ta, ki razsvetljuje njegovo obličje!
Molitev je naša moč, naša moč je v sklenjenih rokah. – Fra. S. Barbarić
V Medžugorskem Miru sem pred časom prebrala zgodbo (skrajšano, kot sledi):
Pred Božje obličje je stopila ženska, žena, mamica….in Bog jo vpraša: Kdo si ti?
Odgovarjala je na dolgo in široko, naštevala poklic, izobrazbo, otroke, omenila moža, dejavnosti in Bog jo je prekinil – vse našteto je o njej že vedel – zato jo je poslal nazaj na Zemljo z nalogo, da ugotovi – kdo je!? (želel je slišati le en stavek – Sem tvoj božji otrok, tako zelo ljubljen!).
Spoštovani in nadvse dragoceni vsi, ki snujete, nam tako dragocene vsebine in nam jih bratsko delite – hvala Vam!
Vse življenje sem molilka, mogoče me je prav zato tako pritegnil 1. dan – močni čas (Pagalo):
Bolj kot kdaj koli prej je potrebno moliti, molčati, se osvoboditi vsakršne naglice in površnosti, se ustaviti pred Bogom in zaupati njegovi nedoumljivi skrivnosti – konec citata
Ob tem vas spominjam na molitev sv. Faustine Kovalske – “Nedoumljivo je”
Čas molitve je blagoslovljen čas, čas druženja z Bogom, Marijo, Angeli, Svetniki. Molilec se z Bogom pogovarja, to Bog vidi, tak človek je blagoslovljen, ker se nahaja v božji bližini, je živa slika Božje luči.
S temi besedami Vas prav vse prisrčno pozdravljam z željo, da se kmalu zopet srečamo!
Ostanite v božjem miru in ljubezni!
molilka Terezija iz Stare Loke
Pozdravljeni, vsi, ki smo sodelovali v tem 4-dnevem duhovnem odmiku.
Vsebina tega odmika je zelo aktualna za sodobnega človeka, ki zelo rad obsoja in želi biti kot drugi.
Pozablja nase in misli, da lahko vse spremeni s svojo voljo. Pri tem pa sodobni človek pozablja na Jezusa, ki je edini, ki ti lahko pomaga in kaj spremeni v tvojem življenju, če se mu le odpreš.
Hvala ekipi za pripravo in zelo všeč mi je bilo, da je bilo dobro zvočno posneto, dobro se je slišalo.
Lepo pozdravljam vse, ki smo sodelovali.
Breda Kladnik Novak
Dragi sestri, voditeljici virtualnega odmika Bratsko življenje,
najprej izrekam zahvalo za vajin čas in trud pri pripravi tega odmika. Vajino predano in doživeto podajanje mi je nudilo možnost, da okušam besede. Si z duhovnimi očmi ustvarim slike, se ustavim, zapišem kaj me nagovarja in nadaljujem. (Tokrat ta način doživljam kot prednost. )
V tem spremenjenem času korona virusa, ki še kar traja, ki poraja vprašanja, zmedo, strah, spoznavam, da je Jezus Kristus edina prava pot in rešitev.
Prvič so me Jezusove besede, ne bodite kot pogani, nagovorile, da je spoštljivega odnosa in dobrih del zmožen vsak človek. Darovanjske Jezusove, tako presežne ljubezni, ki da življenje za brate pa se lahko učim in sem je zmožna le v Jezusu Kristusu. Kako? Da se njegova podoba, način komuniciranja in delovanja vtisne v mojo zavest in jo prevzame. Da Jezus postane pot, ki se na zemlji nikoli ne konča, da postane način mojega življenja vprašanje, kaj bi zdaj rekel Jezus, kako bi on ravnal? Tako bo vedno ob meni, počasi, potrpežljivo, vztrajno in za vedno bo spreminjal mojo osebnost, mi dajal odgovore in dajal moji veri vedno večjo trdnost.
In koga Jezus imenuje svoje brate? Tako Jezus nagovarja vse, ki poslušajo njegovo besedo, ji verujejo, se spreobrnejo in se trudijo po njej tudi živeti. S svojim zgledom tako zelo presežne, za nas ljudi, nerazumljive darovanjske ljubezni, nas poveže v brate in sestre po veri vanj, ki je za nas daroval svoje življenje in nam da eno in edino zapoved: “ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.” Pravi tudi, da bo svet spoznal, da smo njegovi učenci po tem, da bomo bratje in sestre v Kristusu, živeli njegovo zapoved. In res, če bi resnično tako živeli, bi vsak dan potrjevali čudež, ki ga lahko naredi le Bog, ki je ljubezen. Postali bi resnična Luč, ki od blizu in daleč priteguje k sebi vse, s svojo svetlobo.
Jezus, ki do potankosti pozna slabosti človeške narave, in vse pasti, ki čakajo brata in sestro na tej poti, nam da zagotovilo da nas nikoli ne zapusti. Postavi sveto evharistijo, nenehno se daruje za nas, ko se hranimo z njegovim telesom. Pošlje Svetega Duha (ki večno izhaja iz obeh – Očeta in Sina). Tako opremljene nas povabi, da sprejmemo v svoje srce njegove besede: “Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, drugače kot po meni.” (Jn 14,6)
Alenka Zakrajšek