Ljubiti pomeni darovati se. Božji postanemo le z darovanjem sebe. Toda komu se darovati? Ljubezen, ki vre iz Očetovega srca, se razliva med ljudi po Jezusu Kristusu, ki je resnični posredovalec. Da bi se ljubezen lahko v vsej svoji polnosti in zrelosti vrnila nazaj k prvotnemu Očetovemu izviru, se mora obilno sprehoditi po deželah bratstva, v dolgem procesu dozorevanja.

Človek pozna samo to, kar živi. V starih časih so govorili: Bog je ogenj. Jaz pa ti pravim: Bog je ljubezen. Jezus je rekel: »Prišel sem, da prinesem nebeški čas.« Oče je sklenil, da pošlje svojega edinega in nadvse ljubljenega Sina, ne da bi svet pogubil, ampak, da bi ga rešil. Od tega trenutka dalje ni nič več zasluženo, vse je prejeto. To je nebeški čas: je čas zastonjskosti, je čas ljubezni.

Jezus sam je imel globoko izkušnjo srečanja z Očetom. Odprl se je Očetu in Oče se je odprl njemu. Gledala sta se s pogledom ljubezni in drug drugemu videla v dno duše; in ta pogled je bil kakor jezero z globoko in bistro vodo, v kateri sta se izgubila v objemu, v katerem je bilo vse lastno in vse skupno, vse sta sprejemala in vse dajala, in vse je bila ena sama komunikacija v neizrekljivi tišini.