Ignacio Larrañaga (1928–2013), brat kapucin, duhovnik, po rodu Španec, je 30 let goreče razvijal svoje evangelizacijsko delovanje v Latinski in Severni Ameriki ter Evropi. S srečanji Izkušnja Boga je začel leta 1974 v Braziliji, leta 1984 pa je ustanovil še Delavnice molitve in življenja.
Rodil se je leta 1928 v španski pokrajini Baskiji, v družini z devetimi otroki. Njihova hiša je bila le kakih 200 metrov oddaljena od gradu Loyola, kjer je bil rojen sv. Ignacij Loyolski. Ko mu je bilo dvanajst let, je vstopil v kapucinsko bogoslovno semenišče in bil leta 1952 posvečen v duhovnika.
Močna mistična izkušnja, ki jo je doživel neke noči, ga je globoko zaznamovala. Sam pravi: “Izkusil sem večno, zastonjsko in ganljivo ljubezen ljubljenega Očeta, mojega Boga Očeta.” Od takrat je še bolj hrepenel po Božji bližini.
Živel sem globok oseben odnos ljubezni in ganjenosti z mojim Bogom – z Bogom, ki je Očka, tako kot nas je učil Jezus …
Pomembna so bila srečanja z Bogom v molku in samoti. Nič drugega nisem počel, kot iskal Gospodovo obličje …”
V tistih dneh se mi je razkrilo spoznanje, ki me spremlja vse življenje: eno je beseda Bog, drugo je Bog sam.
P. Ignacio je odkril, da nihče ne uči ljudi moliti:
Prepotoval sem mnogo dežel in že nekaj let ugotavljam, da na splošno nihče ne uči ljudi, kako naj molijo, vsaj ne metodično, postopno in na urejen način, medtem pa ljudstvo umira od lakote po Bogu. Mnogo let že čutim, da bi bilo treba nekaj napraviti v tej smeri: prijeti ljudi za roko in jih voditi k osebnemu odnosu z Gospodom, da bi preobrazili vsakega kristjana v Gospodovega učenca in prijatelja.
P. Ignacio je začel s tedenskimi srečanji, ki jih je imenoval Izkušnja Boga. Videl je, kako so ljudje vzpostavili nov, osebni odnos do Boga, se naučili moliti in začeli na dugačen način gledati na življenje.
Ker si mnogi niso mogli vzeti celega tedna, da bi se udeležili Izkušnje Boga, so ga prosili, naj pripravi nekaj tudi zanje. Zato je začel uvajati tedenska srečanja, ki so trajala po dve uri in začele so se rojevati Delavnice molitve in življenja.
S skupino zavzetih laikov je preizkušal molitvene načine in življenjske drže. Ohranil je tiste, ki so bili za ljudi najbolj preobrazujoči. Dodajal je odlomke iz Božje besede in Oznanila. Počasi so nastajale Delavnice, kot jih poznamo danes.
Leta 1997 je Sveti sedež priznal, 2002 pa potrdil Delavnice molitve in življenja kot mednarodno zasebno združenje laikov papeškega prava kot pravno osebo. Razširile so se po celem svetu in pomembno prispevajo k novi evangelizaciji.
Oktobra 2013 se je zaključilo zemeljsko življenje br. Ignacia, ki je bilo posvečeno temu, da bi v srca ljudi vsadil živega in resničnega Boga.