Gre za majhne skupine vernikov, ki jih sestavljajo nekdanji udeleženci Delavnic, ki so sočutno in ljubeče odprti bolnim, osamljenim, zapuščenim, umirajočim, tistih, ki jih nihče ne sprejema … Prinašajo jim prisotnost in bližino, tolažbo in veselje, so kot samarijani v slogu sv. Frančiška Asiškega ali sv. Terezije iz Kalkute. Te majhne, tihe skupine vstopajo v življenja skoraj neopazno, osvetljujejo um, zacelijo rane, poživijo veliko množico človeštva
Odločilni trenutek Krogov molitve in življenja je cenacolo, v katerem se člani srečujejo za dve uri do dve uri in pol, v katerih je temeljna stvar molitev in tesno bratstvo. S to hrano vsak v svojih razpoložljivih časih razvije svojo samarijansko dimenzijo. Krogi molitve in življenja so kot kresovi sredi noči.