DMŽ – Črnomelj:
Vse se je začelo tisti nedeljo, ko je Voditeljica po sveti maši vse nagovorila in povabila k udeležbi na Delavnici molitve in življenja (DMŽ). Takrat sem v srcu začutila, da me Gospod kliče po imenu. Sledila sem temu klicu in se vsak torek (15 srečanj), kljub obveznostim v službi, z veseljem vračala na srečanja. Prepustila sem se Svetemu duhu in voditeljicama Branki in Jelki. Iskrena hvala obema.
Tedensko delo, psalmi in Božja beseda me je napolnjevala z milostjo, vrhunec pa je bila ” puščava ” v Stični. Čeprav sem bila sprva negotova, ali bom zmogla biti štiri ure v tišini, je bila izkušnja čudovita. V molitvi in pogovoru sem se potopila v Gospodovo naročje in popolnoma izgubila občutek za čas.
Ko je prišel čas za vrnitev v skupino, je bil prehod nepozaben, saj me je spreletel nekak čuden hlad, da mi je od tega močnega doživetja drhtelo celo telo. Potem pa sem v srcu začutila neizmerno hvaležnost.
Hvala Gospodu za ta globok odnos in dar te delavnice.
Julita M.
Obiskovanje Delavnice Molitve in življenja je prišlo ravno v trenutku, ko sem bila v hudi preizkušnji in sem bila čisto na tleh. Že po prvem srečanju sem odložila bremena pri Jezusu in ga prosila, da mi pošlje Svetega Duha in mi da moč, da premagam zlo.
V delavnici se naučiš različnih načinov molitve, z veseljem moliš psalme, premišljuješ odlomke iz svetega pisma in poješ pesmi.
V meni je pustila poseben pečat pesem »Jaz hočem biti….« in jo pojem podnevi in ponoči kot pravi psalm 42,9. Ta pesem je postala moja molitev.
Vsakemu toplo priporočam, da se udeleži delavnice in spozna voditelje, v katerih je Jezusov odsev. Hvala Bogu za vas in vašo požrtvovalnost. Naj vas spremlja Božji blagoslov.
Zdenka H.
Ob prijavi v DMŽ sem se spraševala, če bom res petnajst tednov imela vedno čas za srečanja in pripravo nanje. Sedaj, ob zaključku, pa se s hvaležnostjo oziram na prehojeno pot z voditeljicama in našo skupino.
Vsako srečanje je bilo zame posebna molitvena izkušnja in globoko doživetje Božje bližine in ljubezni in prav vsak udeleženec, je s svojimi iskrenimi pričevanji ob različnih predstavljenih molitvenih načinih, odpiral vrata moje duše bližje Bogu.
Osebna molitev je eno in je potrebna, vendar izkušnja poglabljanja molitve v skupini, ki jo molitev poveže, ima posebno moč.
Želim, da še naprej ostanemo povezani v molitvi. Pustimo se ljubiti Očetu in se ne pozabimo vedno znova spraševati: »Kaj bi v danih situacijah, ki jih vsakodnevno pred nas postavlja življenje, storil Jezus ?« Če bomo na to vprašanje odgovarjali z ljubeznijo in hvaležnostjo, bo svet v nas in okrog nas veliko lepši.
Hvala, iskrena hvala za vsa nova spoznanja in prijateljstva voditeljicama in vsej skupini.
Branka G.
Pred tednom dni smo zaključili DMŽ s puščavo v samostanu v Stični. Petnajst tednov oz. naših srečanj je kar hitro minilo. V začetku je bil zalet in domače delo branje Božje besede v razcvetu. Proti koncu pa sem opažala vse večje preizkušnje. Zjutraj se mi je bilo težko vstati in premišljevati Božjo besedo…. Toda vztrajnost je najpomembnejša, kar pomeni, da se po vsakem padcu pobereš. Na DMŽ so se me dotikale besede, pesmi, kot da bi mi sam Gospod govoril. Mnogokrat so mi po licu polzele solze. Naši voditeljici Branka in Jelka sta se neutrudno, ponižno in skromno razdajali za nas. Sad teh delavnic je za mene neizmeren. Sedaj, ko naletim na preizkušnje, si v mislih ali naglas izrečem – Vse sprejemam z ljubeznijo, naj se zgodi Tvoja Božja volja, molče in v tišini se izročam v tvoje naročje, moj Bog…..Čeprav okrog mene divja neurje, je v mojem srcu mir. Amen.
Doživeti puščavo je posebno – osebno izkustvo s samim Gospodom. Že na začetku, ko smo se zbrali in začeli z našo delavnico sem začutila v prostorih samostana takšen mir, radost v srcu, spokojnost. Zagotovo je to hiša mnogih molitev, kjer se počutiš res ljubljen Božji otrok. V mislih me je spreletelo vprašanje – Kaj me tukaj iščeš?- in odgovor- Saj veš, da sem vedno s teboj, v tvojem srcu, tudi doma. – Cel popoldne v puščavi sem čutila Božjo prisotnost. Jokala sem, si brisala solze. Toda Gospod me je na praktičen način podučil…. Šla sem v kapelo po drugi poti in sem se izgubila v labirintu. Bila sem na pravi poti, toda tisti hodnik se mi je s te strani zdel prekratek, …..Potem sem se v kapeli slišala v svojem srcu. – Pot do mene je tako kratka, enostavna in preprosta. Samo srce mi odpri, moj otrok.
DMŽ priporočam vsem, kajti to je oaza Božjega miru sredi utrujenega sveta. Zagotovo ima Gospod za tebe tudi kakšno sporočilo, tolažbo ter brezpogojno ljubezen, da začutiš, da si ljubljen Božji otrok.
Anita Š.
DMŽ – Unec:
V šmarničnem maju smo v župnijah Rakek in Unec zaključili Delavnice molitve in življenja. V lanskem decembru, nas je g. župnik Janez Šket pri oznanilih nagovoril k udeležbi. Nekje v podzavesti me je predlog nagovarjal. Ob odločanju, pa sem imela neizmerno veliko izgovorov. Da je udeležba preveč obvezujoča, da nimam časa, da je to za druge… Vendar sem šla na predstavitveno srečanje, in nato na vsa nadaljnja. Moje navdušenje nad načinom izvajanja se je ves čas stopnjevalo. Od vsega začetka me je zelo nagovarjalo Oznanilo. Glas, oziroma način branja, me je kar prestavil na ‘višjo orbito’, me poduhovil. Kot bi rekel psalmist: Tvoja ušesa naj bodo pozorna na glas moje prošnje. Vedno bolj me je prevzemalo tudi podajanje oblik molitve, ki sta ga tako lepo in življenjsko prikazali voditeljici Alenka Bresar Iskra in Ivanka Filipič. Iz srečanja v srečanje mi je tudi vedno več pomenilo srečanje s soudeleženkami in g. župnikom. Če je katera manjkala, sem jo resnično pogrešala in se veselila ponovnega srečanja. In kaj je bilo to, kar me je še prevzelo? Iskreno iskanje globin vere in ganljiva razmišljanja ob odlomkih iz Svetega pisma. Vsakdo na povsem svoj način. Kako globoka so bila razmišljanja ljudi, ki sem jih doslej videvala kot bežne znance nedeljnike na poti v ali iz cerkve, na cesti, v trgovini. Spoznanje, da je v naših farnih občestvih toliko globoke vere in želje živeti kot pravi Jezusov misijonar, je bilo res veselo.
Vsem udeleženkam: Ivanki, Janji, Lilijani, Anici, Jelki, g. župniku in sovoditeljicama delavnic – hvala za vsako srečanje posebej.
Darinka Koron
V torek, 19.maja 2026 smo imeli zaključek DMŽ, tako imenovano PUŠČAVO.
Namreč, udeleževala sem se 15 dnevnih Delavnic molitve in življenja.
Malo sem bila skeptična, saj sta voditeljici predstavili PUŠČAVO kot šest urno intenzivno molitveno delo, od tega štiri ure v tišini in vsak udeleženec v svoji intimnosti z BOGOM.
Oh, kako sem bila v zmoti. Čas teh štirih ur je minil mimogrede in komaj mi je uspelo “predelati” vsa branja in vse molitve, ki jih priporoča ustanovitelj delavnic.
Spoznala sem, kako nujno je potrebna popolna tišina in umiritev, da lahko stopimo v oseben odnos z Bogom in odpremo svoje srce, kajti le tako v polnosti začutimo Božjo bližino in Gospodov dotik ter njegovo delovanje.
Hvaležna sem, da mi je bilo dano doživeti to dragoceno izkušnjo. Zato se iz srca zahvaljujem voditeljicama ga. Alenki in ga. Ivanki za njuno nesebično, zastonjsko delo predajanja molitvenih izkušenj po vzoru ustanovitelja DMŽ, španskega kapucina IGNACIA LARRANAGA.
MIR IN DOBRO
Lilijana
DMŽ – Mirenski Grad:
Letošnje Delavnice mi ostajajo v zelo lepem spominu. Mogoče tudi zato, ker sem starejša, kot sem bila pred 13. leti. Človek vseeno drugače gleda in doživlja. Zelo so me nagovarjali tisti nagovori, ki jih prebira brat Štefan Kožuh in zelo so mi lepe molitve iz molitvenega priročnika Srečanje. Tudi struktura srečanja je zelo bogata, in sčasoma postane poznana in varna – všeč mi je, da se zaporedje nekako ponavlja (uvod, podelitev, evangeljski odlomek, podelitev…)
Med delavnicami sem razmišljala tudi, kako zelo dodelan sistem je to in koliko dela in časa je v ozadju vloženega. Škoda mi je, da je v Cerkvi tako malo posluha za tako bogastvo. Z vidika strukture, znanja, globine, resnične pastorale, se mi zdi res škoda, da Cerkev ne bi bolj promovirala teh srečanj in bi se še kdo čutil nagovorjenega.
Upam, da bom lahko našla čas za svete pol ure, sicer pa me že jutranja molitev rožnega venca in vsakdanje življenje na nek način prisili v molitvene drže, ki smo se jih učili in se mi zdijo izredno dragocene – da bi naše življenje res postalo molitev in da bi nas ta molitev spreminjala v Kristusove služabnike. Zelo hvaležna sem vam za vse znanje – človek potem tudi vidi, da če hoče, lahko stalno moli in se odpira Bogu.
Andreja
Na Delavnico molitve in življenja sem se prijavil, ker sem ugotovil, da se sam težko spravim k redni molitvi in pri njej tudi vztrajam. Upal sem, da bom dobil nekaj konkretnih usmeritev, kako moliti, in prav to sem tudi prejel.
Pri voditeljici Davorini sem spoznal preproste in zelo praktične načine molitve, ki so mi pomagali, da sem si vsak dan vzel čas za umiritev in pogovor z Bogom. Lažje sem ostal zbran, bolj jasno prepoznal, kaj me tisti dan zaposluje, ter se hvaležno ozrl na pretekli dan in pripravil na naslednjega.
Delavnica mi je veliko pomenila zaradi njene urejene strukture, pa tudi zaradi skupine, kjer smo lahko iskreno delili svoje izkušnje in se med seboj spodbujali, posebej v trenutkih, ko je bilo težje vztrajati. Ob tem sem spoznal, kako pomembno je, da Bogu vsak dan izročam svoje misli, skrbi in doživljanja, tudi kadar jih sam še ne razumemo povsem.
Uroš
Delavnica mi je pomagala, da sem začela drugače gledati na molitev in svoj odnos z Bogom. Spoznala sem različne načine molitve, ki jih bom lahko uporabljala tudi po koncu Delavnice. Začela sem tudi bolj redno prebirati Sveto pismo in ob njem razmišljati. Na Delavnicah sem se lahko umirila, k čemur je veliko prispevala tudi voditeljica, ob kateri sem se počutila sprejeto.
Eva
K Delavnicam molitve in življenja sem se pridružila brez posebnih pričakovanj. V glavnem me je zanimalo, kaj mi lahko sploh ponudijo, saj jih nisem poznala, in kako lahko molim na drugačne načine, kot pa jih poznam.
V tednih, ko smo se srečevali, sem vedno bolj odkrivala, da je Bog resnično oseba in da sem z Njim povabljena v odnos. Ta odnos z Njim pa zahteva moj trud, prizadevanje za notranje veselje in iskren premislek o tem, kako želim živeti tudi z drugimi.
V tem času sem se tudi sama soočala s stisko zaradi neuspelega odnosa in z bolečino, za katero sem mislila, da je ne bom zmogla nositi. Ob Delavnicah, v molitvi in ob podelitvi z drugimi udeleženci, ki so tudi moji prijatelji, sem postopoma spoznavala in lažje sprejela, da je mogoče bolečino sprejeti, jo izročiti Bogu in v njej najti mir. Očitno je Sv. Duh poskrbel, da sem se lažje umirila v sebi.
Upam in si želim, da bi ta spoznanja ostala živa tudi zdaj, ko so Delavnice zaključene, ter da bi me še naprej spremljala. Da ne bi “zapravljala” časa, ki mi je dan.
Urška
Zame je bilo obiskovanje Delavnice molitve in življenja nekaj novega, saj se prej še nikoli nisem udeležila podobne delavnice. Ta izkušnja mi je dala veliko. Redna polurna molitev mi je pomagala, da sem se čez dan lažje umirila ter si vzela čas zase in za Boga. Tedenska srečanja in nagovori so bili polni jasnih in konkretnih misli, ki so me spremljale tudi skozi ves teden. Različni molitveni načini so mi pokazali, da je molitev lahko zelo raznolika in da jo lahko oblikujem tako, da se čim lažje približam Bogu. Hvaležna sem voditeljici Davorini, ki nas je vedno tako lepo sprejela in ustvarjala prijeten prostor, v katerem smo se lahko skupaj srečevali ob Božji besedi.
Nika
