STIČNA:
Prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, prihaja na svet.
In kdor jo išče, ta jo najde; najde jo v svojem srcu in ne v blišču, ki ga ponuja svet. Biti buden in se pravi čas umakniti v mir. Da se rojstvo Boga tudi v nas dogaja vsak dan in ne le enkrat v letu. Imamo preizkušnje, ko v družini ali v okolici ne sprejemajo Luči, čeprav Luč prihaja za vsakega, saj smo vsi Njegovi otroci. Naloga nas je, da v ponižnosti, ljubezni in s svojim zgledom in besedo, oznanjamo božjo milost, tolažbo, upanje in ljubezen.
Zavedati se, da je v vsakem človeku božja iskra, tudi v tistem, ki nam jemlje mir. Imeti moč, da se ne spuščamo na nivo teme, temveč v tišini blagoslavljamo. Vsak od nas, ki smo tukaj, je našel božjo milost tudi v tem, da se srečujemo z Bogom v tišini puščave, tako kot danes. V trenutkih tišine v naših srcih gori ogenj hrepenenja po božji hrani, po njegovih dotikih milostih, ki v nas prižigajo vero, upanje in ljubezen. Odpuščanje je zdravilo za mene.
Dragica
Najprej lepa zahvala voditeljici, ki nas povezuje, vodi in moli za nas. Spodbuja, da ne molimo le sami zase, ampak se večkrat povežemo v molitvi, smo skupaj, tudi, ko pridemo na Puščavo.
Ob premišljevanju Svetega Pisma spoznavam globine in me danes nagovarja odlomek iz Pisma apostola Petra: Kdor hoče ljubiti življenje in biti dober, naj pazi na jezik in usta naj ne govore zvijače. Spodbujajmo MIR v svetu in v sebi. Gospodov obraz-obličje našega Očeta ki je v nebesih – ne odobrava del hudobnih, ki bodo na koncu prejeli večno pogubljenje, nasprotno pa bomo mi, če se ne bomo dali zapeljati hudobnim duhovom na zemlji, živeli v večni sreči v nebesih.
Iz knjige Makabejcev me nagovarja odlomek, ki govori o pomenu bratstva, kako je to zelo pomembno, tudi da si pomagamo med seboj in se obiskujemo. Tako vidimo, da nas prijateljstvo združuje in s tem spodbuja in krepi pri našem delu za dobro ljubezen in mir. Tako kakor čutim, da nas povezujejo tudi naša druženja v puščavi.
Prerok Ezekiel mi spregovori in mi pokaže na pomen naših cerkva. V njih bi morali vedno čutiti Jezusa v tabernaklju, pa nas morda bolj malo pomisli na to. Ampak cerkve so le spodbuda, da vzplamti naše srce za medsebojno ljubezen in povezanost z Jezusom.
Spoznavajmo in doumimo, da nas zemeljski oče uči v mladosti–potem pa se moramo sami s trudom učiti prave nebeške ljubezni v dobroti in ponižnost in preizkušati vsako odločitev v luči vprašanja, kaj prihaja iz srca.
Samo to, kar imamo v sebi, lahko damo tudi drugim. Se pravi, če nismo ponižni, ne moremo učiti ponižnosti drugih.
Sv. Duh, daj mi razumeti, da me Nebeški Oče čaka, da ga prosim za pomoč, da mi pomaga in me rešuje iz stisk. Daj mi razumeti, da so težave, stiske in žalosti prišle, kadar se sem se zanašal samo nase in nisem prosil za pomoč. Hitel sem in nisem delal bolj premišljeno, nisem prosil za pomoč. Ob spoznanju božje ljubezni, ko nas Bog, grešnike, še vedno opominja po Jezusu in Mariji, vseeno premalo poudarka damo njegovim vsakodnevnim spodbudam za poglobitev vere.
Pa še nasvet za življenje: Čaj ali kavo pijmo z Jezusom in se učimo, da ga vedno občutimo ob sebi.
In za vsako izprošeno pomoč se zahvalimo, še bolj pa za tiste, za katere sploh nismo prosili.
Nazadnje hvala vsem, naši Branki in vsem nam, ki hodimo na PUŠČAVE, da molimo in se družimo z Jezusom, da bomo lažje oznanjali Jezusa in spodbujali medsebojno ljubezen.
Mitja
Dragi Jezusovi prijatelji, dragi moji prijatelji in prijatelji Delavnic molitve in življenja, udeleženci, voditelji!
Bilo je lepo, milostno. Gospod se nas je dotikal v globinah naših src. Tudi to nedeljsko popoldne, ki smo ga preživeli kot družina Iskalcev Gospodovega obličja, je droben delček v naši pripravi na prihod Odrešenika, našega Jezusa.
Ob Mariji in Jezusu, smo v moči Svetega Duha, klicali Boga za Očeta.
Bogu hvala za vse milosti, ki smo jih prejeli od Njega in si jih podarili med seboj v podelitvi.
Kot smo si obljubili, se bomo v molitvi kdaj spomnili našega prijateljstva in številnih prošenj, ki smo jih izrekli Bogu v skupini. On nas je slišal, si vse zapomnil, mi pa ga bomo kdaj spomnili v molitvi, naj pošlje blagoslov na vse to, za kar smo ga prosili.
Lepo se je družiti tudi s tistimi, ki v nedeljskem popoldnevu Boga postavijo na prvo mesto.
Branka