Bogoslovci ljubljanskega bogoslovnega semenišča smo se skupaj z vodstvom v zimskem semestru tekočega študijskega leta zbirali na srečanjih programa Delavnic molitve in življenja. Srečanja je za nas vodila ga. Branka Ožek. Program smo zaključili s puščavo, ki je na 2. postno nedeljo potekala v cistercijanskem samostanu Stična. Ko smo se po popoldnevu, preživetem v premišljevalni molitvi v tišini in samoti zopet zbrali, smo podelili svoje vtise tako o našem času v puščavi kot tudi o samem programu Delavnic.
Puščava je bila zelo primeren zaključek programa. Ponujala je čas, ko smo bili lahko nemoteno sami v pogovoru z Bogom. V tem času smo lahko pri molitvi uporabljali metode, ki so nam bile predstavljene na naših skupnih srečanjih. V zvezi z metodami molitve je marsikdo izmed nas, gledajoč nazaj na celoten program Delavnic, poudaril, da se je s kakšnim izmed njih srečal prvič. Novi molitveni načini so tisto, kar zagotovo odnašamo od programa. Nekateri so poudarili, da jim še posebej ustreza pisna molitev ali pa molitev poslušanja.
Redno tedensko delo je poglobilo zavedanje pomembnosti rednega premišljevanja Božje besede. Skrbno izbrani odlomki, ki smo jih po vsakem srečanju prejemali v premišljevanje, so nam pomagali odkrivati lepoto premišljevalne molitve. Podelitve na skupnih srečanjih so bile vedno zaznamovane z veliko razgibanostjo in raznolikostjo v tem, kaj se je komu ob premišljevanju še posebej vtisnilo v spomin. V nas se je krepilo prizadevanje za vzdrževanje odnosa z Bogom preko zapisane Božje besede, hkrati pa je marsikdo prav s pomočjo Delavnic poglobil željo po vztrajnosti v rednem premišljevanju.
Poleg izbranih svetopisemskih odlomkov so bile v veliko spodbudo tudi smernice, ki so opredeljevale vsakdanjo duhovno držo, ki naj jo posameznik živi med dvema srečanjema. Te smernice so lahko predstavljale tudi precejšen izziv, ki pa je imel vendarle zdravilen učinek. Posamezniku je bilo predočeno, na katerih področjih svojega načina življenja ali pa svojega značaja in obnašanja naj napravi izboljšave, da bo svoje življenje lahko še bolj naravnaval po veri.
Nazadnje nam bodo tudi gradiva, s katerimi je bil program izveden, gotovo še kdaj služila kot uporabno orodje ali pa kot duhovna poživitev.
Naša iskrena zahvala gre voditeljici Branki Ožek. Želeli bi posebej izpostaviti njeno vztrajnost in njeno predano veselje do oznanjevalnega dela, ki ga opravlja z vodenjem Delavnic. Njeno pričevanje za pristno krščansko življenje nam je bilo v spodbudo in navdih.
Delavnice nas učijo, da je v odnosu do Boga potrebna vztrajnost in trud. Kdor Boga išče, ga bo tudi srečal, vendar ne takrat ali tako, kot bi sam želel. V molitvi je potrebna potrpežljivost, saj rast v odnosu do Boga poteka polagoma. Globok duhovni mir pa je tisto znamenje, ki pričuje za Božjo navzočnost. To so tisti delci vsebin Delavnic, ki nam bodo služili kot usmeritve v poglabljanju duhovnega in molitvenega življenja vsakega izmed nas.
v imenu bogoslovcev zapisal g. Peter Černe
