Stična 19. 3. 2023
Na Jožefovo nedeljo je bila v samostanu Stična Puščava za udeležence Delavnic molitve in življenja. Kar veliko število se nas je zbralo na to nedeljsko popoldne. Svoj čas smo namenili temu, da se v tišini, ob branju Svetega Pisma in v molitvi, Bogu zahvaljujemo in ga tudi kaj prosimo.
Kar nekajkrat sem se že udeležila tega dogodka v stiškem samostanu, ker mi to veliko pomeni. Sedaj je bila postna puščava. Zdaj je čas, ko se pred Veliko nočjo, vsak na svoj način, pripravljamo na največji praznik. S postom, molitvijo, dobrimi deli… Zato je meni Puščava v Stični v tem času velika poglobitev v veri. V tem samostanu, kjer so prostori skozi stoletja napolnjeni z molitvijo, je vsak pogovor z Bogom poln milosti. Ker je časa dovolj, lahko v molitvi izročim svoje težave. Nato objamem v mislih svoje najbližje in jih priporočim v božje varstvo. Potem pa zmolim še za pokojne, saj tudi oni potrebujejo pomoč na poti v večnost.
Ko se po koncu časa, ki ga preživimo v samoti in tišini, zberemo vsi udeleženci skupaj, zapojemo nekaj pesmi in si podelimo pričevanja. Vsi smo enega mnenja, da so trenutki, ki jih preživimo tu, res milostni. Napolnjeni z novo močjo se poslovimo in si obljubimo, da se čez pol leta spet dobimo v Stični.
V mislih bom še nekaj časa podoživljala to nedeljsko popoldne, ki prinese v dušo mir. Nato pa bom pričakovala vabilo na adventno Puščavo, da se zopet srečamo v Stični in se tako duhovno pripravimo na Božič.
Vse lepo pozdravljam in želim Božjega blagoslova!
Marija Žveglič iz Kostanjevice na Krki
Hvala lepa, Voditeljica, da vodiš Delavnice molitve in življenja, da povezuješ našo skupino in nas pripenjaš na Jezusovo srce. Ko se zberemo skupaj, se razplamti veselje v naših srcih in se povežemo z Jezusom in med seboj. Posebno pa je prisrčno, ko si po puščavi izmenjamo med seboj izkušnje: povemo si, kaj smo doživeli ob branju in premišljevanju Božje besede, ki nas navdahne z nasveti in nam kaže našo pot oznanjevanja, da pogumno hodimo za Jezusom. Žalosti pa nas usihanje življenja iz vere v narodu. Prav poklicani smo, da združimo napore v župnijah, dekanijah in škofijah, da bi skupno župniki, škofje in tudi laiki farani skupaj bogatili in poglobili povezanost z Jezusom. Premalo prosimo Jezusa za pomoč, da nam pomaga v skušnjavah hudobnega duha, ki se jih velikokrat niti ne zavedamo. Zato je toliko hudega v svetu. Prositi pa moramo v ponižnosti, ker vse kar imamo, smo prejeli od Boga, zato moramo dobro deliti z brati in sestrami, kakor je to delal Jezus.
KRIŽ. Zavedaj se, da bi ti Jezus preko križa kaže pot v večno življenje, v nebesa. Ko sprejmem svoj križ, ga lažje nosim, saj ga je Jezus nosil tudi zame in tudi zdaj mi ga pomaga nositi. Nekateri življenjski križi so lažji, drugi težji, a o tem ne odločamo sami.
Vsaka molitev in zrenje v Boga je v resnici zdravljenje. Jezus je učil, oznanjal in ozdravljal in nato je tudi apostole poslal ozdravljat. Zadnje čase smo pa na to kar pozabili in se obračamo samo na tablete. Ko moliš pri bogoslužju, doživljaš ozdravljenja po tistih duhovnikih, ki resnično verujejo, da Jezus še vedno ozdravlja po njih v Evharistiji oz. molitvi. Vedno več ljudi ozdravlja po globoki veri.
Kjer ni ljubezni, ni Boga. Ljubiti pomeni darovati drugemu MIR, to pa zmorem le, kadar sem krotak in ponižen. Vse, česar sami ne moremo spremeniti, izročamo v tvoje roke, o Jezus.
Bolj, ko se obračam k Jezusu, bolj sem blizu bratom.
S križevim potom se poglabljam v odpovedi postu in premišljevanju. Pozdrav in objem vsem.
Udeleženec Mitja