Odmev iz Vipavskega Križa

Po umiritvi naključno odprem Ps 28: 
 
“K tebi, Gospod, kličem,
moja skala, ne bodi gluh zame.”
 
Že začetne vrstice me presunejo. Po dolgem času se zopet poskušam pogovarjati s Tabo, Gospod. Toliko časa sem živela s Tabo, toda dejansko mimo Tebe. Jaz sem bila gluha zate, ti pa si bi zmeraj ob meni. In tudi danes mi daješ vedeti, da nisi pozabil name. Ponovno si mi omogočil, da sem te začutila, Tvojo prisotnost, bližino in neizmerno hvaležnost za te, od Tebe dane trenutke. Hvala Gospod!
 
Skozi celo puščavo razmišljam o vzrokih oddaljitve od Tebe in sklepih o nadaljnjem, resnejšem in vsakodnevnem izročanju in zaupanju Vate. Z Življenjem s Tabo. Zdi se mi, da bi do podobnih zaključkov prišel tudi Ti Jezus. In čeprav mi po Sv. pismu sporočaš, da “otrok, če se približuješ, da bi služil Gospodu, pripravi svojo dušo na preizkušnjo /…/vztrajaj /…/ njega se drži in se ne umikaj … (Sir 2,1-6)”, sem srečna, saj vem, da se lahko zanesem nate, da se boš vedno zavzel zame.

Zadnje srečanje dmž - Vipavski Križ - 12. 5. 2015 2015-05-03 002

 Nada, mir in dobro na Vaši poti in obilo Božjega blagoslova do naslednjič,
Irena

Dodaj odgovor