Odmevi na SIB v Kančevcih-2014

K ps.27, 13 v deželi živih – Živimo v deželi živih. Bog za nas želi, da živimo, ne pa da životarimo med stisko, skrbmi, strahovi, brez veselja, brez gotovosti, da nas kdo varuje.

Bog želi, da živimo, da zadihamo; On nam daje gotovost, mir. Izročajmo se v Njegove roke…Mir je kakor luč , zanj ni treba besed.  Človek, ki je poln miru, izžareva mir. Ljudje imajo vsega, le miru ne. Poklicani smo biti mir in ga izžarevati drugim, da jim bo lepo ob nas.

Ps. 27 ,1-3 Beseda MIR ne zajame vsega, kar vsebuje beseda ŠALOM. Šalom povzema vse, kar je dobro, blagodejno, radostno in odsotnost vsega slabega. ŠALOM je sad osvobajajočega božjega delovanja v meni.

Strah je sovražnik 1 v našem življenju. Strah poraja sovražnike.

Če je Gospod moj Bog, osebna ljubezen do mene; ko to vem,ni več razlogov za strah.

Kako me Bog osvobaja? Temeljno je imeti živo izkušnjo Boga. Jaz se izročam v božje roke in sovražniki nimajo več moči nad mano.

Absolutno je dejstvo, da me Bog ljubi in se mu vedno lahko izročam, drugo je vse relativno.

image(12)  Slavica: Nekoč se je nekomu zgodila velika krivica. Videlo se je, da je prizadet. Tudi mene je ta krivica bolela. Toda ta nekdo ni storil nič, da bi dokazal svojo pravico in se zanjo boril. To me je jezilo in ga nisem mogla razumeti. Zato sem sama pisala odgovornim brez njegove vednosti, v želji, da osvetlim in popravim to, kar mu je bilo storjeno. In on še vedno nič. Vprašala sem ga, kako lahko to prenaša? In odgovoril mi je, da je to bolečino izmolil. Takrat ga nisem razumela.
Danes, danes pa ga razumem.
Prijazen pozdrav!

image(14)

Bernarda:Pred Srečanjem Izkušnja Boga sem bila nekaj dni na morju in ko je bilo potrebno oditi, bi še kar ostala. Spodbujal me je Gospod z besedami: “Vstani in jej, sicer bo pot zate predolga.” S tem seveda ni mislil na pot v Kančevce, ampak od tam… Prvo jutro sem se zaustavila ob besedah psalma: “O Bog, moj Bog si ti, željno te iščem.” Naslednjih nekaj minut je poslušal moj samogovor in naredil zaključek: “Prav. Te bom jaz iskal, te bom jaz našel.” In me je, v dnevu izročitve. Bog nima rok, smo slišali. Pa je vseeno dobro, da jih ima. Ko sem izročala dogodke, lastnosti, je bilo povsem dovolj, da jih je sprejela božja navzočnost. Ko pa sem izročila osebo, mi je bilo tako zelo dragoceno, da so tam ljubeče roke, ki znajo vzeti v naročje, objeti, varovati. Presenetljiv mir. Mir, ki ga zmore podariti samo Bog in praznina, ki jo napolni s svojo bližino: “O moj ‘Troedini’, moje vse, moja blaženost.” Dovolj je, da vstanem in grem v Tvojo hišo, dovolj je odločitev in Ti storiš, Ti zopet naravnaš moj kompas nase in mi daješ zagotovilo: “Kakor sem bil z Mojzesom, bom tudi s teboj. Ne bom te pozabil, ne bom te zapustil. Ne boj se in se ne plaši; kjer koli boš hodil, bo s teboj Gospod, tvoj Bog.” Tema je odsotnost luči, nam je v nagovoru dejal br. Štefan. Ob zaključku SIB sem se ponovno srečala s prerokom Elijem. ‘Vihar, potres in ogenj’ – je le odsotnost Boga. Kajti Ti, Gospod, prihajaš v glasu rahlega šepeta in mi govoriš: “Pojdi, vrni se po svoji poti…”

image(13)

Branka: Gospod, poznaš me. Srečanje je v resnici tvoj prihod, vendar odhoda ni.
Ostajaš v meni, moja radost in moj mir, moja izpolnitev.
Čakajoč na sestro smrt, ki mi bo odprla vrata tja, kjer te bom živela v vsej polnosti in popolnosti, brez nehanja in prenehanja, ostajam še tu in ti z menoj, tako kot z vsemi dušami tega sveta.
Kot ljubiš vsakogar, ljubiš tudi mene, eno izmed vseh. Pa vendar se počutim, kot da je vsa Tvoja neskončna ljubezen le zame. Kot pravi psalmist: Prečudovita mi je ta vednost, previsoka je, je ne razumem.
Tudi ni treba, da jo razumem. Tako čutim in tako je prav.
V Tvojem objemu in s Tvojim poljubom na duši lahko preživim v neskončnost. Nič drugega ne potrebujem . Tako lahko SEM, zdaj in tukaj, tvoja ljubljena sestra in hči. Vračam ti to ljubezen, ne da bi se v meni kaj zmanjšala, dajem jo še naprej, a v meni ostaja enaka, neskončna, nespremenljiva, Ti!
Ljubezen, ti si Ljubezen. Jaz sem ljubezen, ker si ti v meni, ker sem jaz TI. Duša moje duše si.
Ne le božji dotik, ampak nenehno dotikanje, nenehno skupno bivanje. Mir in izpolnitev. Blagoslovljen čas milosti. Hvala ti, moj Gospod in moj Bog, moje vse.
Odločitev, obljuba, upanje, zvestoba in vztrajnost, vera do polnosti časov, do prihoda k tebi.

Dragi prijatelj!
Pomagaj mi prosim, nenehno potrebujem na poti tvojo roko.Koliko duš: vsako pričevanje najdragocenejši biser ene duše; ne ploskanje, ki lahko boli. Hvala za bisere, hvala za obilico biserov br.Štefanu. Svoj biser zanj dodajam tudi jaz.

image(12)

V dvorani

V dvorani med nagovori

image(5)image(4)image(6)

 

Vida: Moja prva puščava na Veliki Šmaren, ko si samo moj in jaz samo Tvoja. Svobodna..svobodna od ljudi, osvobojena skupnosti, z angelom skupnosti ob sebi.
Naša Vida, Vida iz Razkrižja. Rojena iz socialne maternice (to so besede psihologa, psihoterapevta)
Kakšna SVOBODA, kakšno olajšanje. Ko te resnično ne veže več to, kar si mislijo drugi . Brez strahu, brez tesnobe, užaljenosti, prizadetosti. Brez bolečine, ki izvira iz »biti nerazumljen in« brez zamerljivosti. Predvsem pa brez sramu.
To se zgodi, ko si »v resnici«.

»Jaz sem pot, resnica in življenje«, je rekel Jezus. Moja resnica in iskrenost, Iskrenost z veliko začetnico.
Moj življenski moto je bil »resnica te bo osvobodila!« Resnica. To je zame Bog, Bog je resnica: moja definicija Boga, ko sem bila še otrok , pa še pozneje, vse do takrat, ko so se mi zgodile DMŽ.
V DMŽ je začel ta otrok rasti, se učiti, ker je bil radoveden. Kot šolski otrok nisem poznala radovednosti. Največ, kar se mi je zgodilo, je bilo to, da me je tu in tam kaj zanimalo. Morala sem se učiti, to je bilo pa tudi vse…
Ja,bila sem velik otrok. Do danes, od danes naprej….

»Izkušnja Boga« teh pet dni: »BITI Z NJIM« me je dozorelo – mi je pomagalo odrasti. Končno nisem več otrok. In tako dobro mi dene. Od danes naprej od 15.8.2014 nisem več »otročja«. Od danes naprej sem samo še »božji otrok«, rojen na praznik Marijinega vnebohoda.
In spet so tu Besede. Besede brata Štefana, ki so mi tako prijetno odmevale po vsakem nagovoru, ko nas je odpustil:«Lahko greste!«
Moj Bog, kako rada živim. Diham in se gibljem, tukaj na naši zeleni zemljici. Kako rada imam ljudi. Kako dobro se počutim med Tvojimi ovcami. Jaz črna ovca. »Lahko greste!« Ja, grem. Vračam se. Svobodna in radostna stopam nazaj v moj vsakdan. K mojim ….Brez strahu. A previdno, kot pravi brat Štefan.

Rodila se je ljubezen, Ljubezen v mojem srcu. »Moj Bog in moj Kralj!« hočem te poveličevati.
S to molitvijo sem se prebudila danes ob 1,35 ponoči. Moje noge….moje noge so bile tople. Ogrele so se. Same od sebe ali od Boga v mojem srcu?

Ne samo IZKUŠNJA BOGA, potreben je bil brat: brat Štefan in pogum. Vse to, vse to…od Boga.Vida, božji otrok

 

image(9) image(10)image(8)

 

 

Povabljeni smo bili:

Želite doživeti izkušnjo Božje bližine, ki vam bo vlila pogum in vero v neskončno in zastonjsko Božjo ljubezen?
Prijavite se …… in pridite v avgustu v prelepo duhovno oazo v Kančevce

Kančevci dom

Srečanje Izkušnja Boga
1o.-15. avgust 2014

Ob poslušanju Božje besede in v molitvi iščemo Božje obličje
Voditelj: br. Štefan Kožuh v sodelovanju voditeljev Delavnic molitve in življenja

Začetnik Srečanj »Izkušnja Boga«, kapucinski brat Ignacio Larrañaga, si je dolga leta leta prizadeval, da bi ljudem pomagal (do)živeti globoko versko izkušnjo Božje bližine, ki spreminja človekovo življenje v Jezusovo podobo. Iskrena vera v neskončno in zastonjsko Božjo ljubezen človeku vliva pogum, da se tudi v najtežjih življenjskih okoliščinah zaupno izroča v Očetove roke. Ko človek izkusi Božje prijateljstvo, hoče tudi sam (p)ostati Jezusov prijatelj in apostol sredi tega sveta.
Dnevno so tri vodene meditacije in skupno obhajanje evharistije. Duhovne vaje potekajo v tišini.
Program je primeren za odrasle in mlade (od 20. leta starosti).

Prijave in podrobnejše informacije:
Dom duhovnosti Kančevci
Kančevci 38
9206 Križevci v Prekmurju
tel.: 02/554 11 38; 041/780 109
e-mail: dom.duhovnosti.kancevci@rkc.si

 

Še trije odmevi s Srečanja Izkušnja Boga:

Moja izkušnja “Izkušnje Boga”
Maj 2013 – frizerski salon Sežana, vabilo moje dobrotnice na Duhovne vaje ”Izkušnja Boga”. ”Hmmm, hvala in Bog lonaj, ker ti jaz trenutno ne morem,” rečem in nekoliko mi je nelagodno sprejeti tako zame res veliko darilo. Rada se udeležujem duhovnih vaj, posebej v tišini, kjer je duša res lahko v miru ali nemiru z Njegovo Dušo. Nisem ravno novinka v duhovnih vajah, a kaj mi novega lahko da ”izkušnja Boga”? Ne vem, kako tečejo te duhovne vaje, vem le, da ni individualnih pogovorov z voditeljem – ups! malo nerodna reč, kaj če me začne kaj hudo matrat? Pustila se bom presenečati.
Kančevci, 11. avgust 2013. Še nikoli nisem bila v tem kraju, a mi je všeč prostranost pogleda, ki se razprostira okrog, pa polje že požetega žita…
Na to srečanje sem prišla, da bi bila še bolj z Njim in dan za dnem mi je kazal nove poti, me prebujal v zgodnji uri in me povabil na ogled sončnega vzhoda, ki ga je pripravil zame – prejšnji dan sem ga prespala ;-). Razvajanje čez vse meje.
Veliko bi lahko napisala in se razpisala, a bi postalo predolgo. Naj omenim nekaj poudarkov, ki mi še vedno po dveh tednih odzvanjajo v duši. Klicanje Sv. Duha! Takoj zjutraj, vsepovsod, kjerkoli in kadarkoli. Ker sem ženska bolj nestrukturirane narave, mi je dobro delo osnovno strukturiranje načinov molitve in smernice za puščavo. ”Napor DA, nasilje NE,” nas je usmerjal br. Štefan. Nagovore sem poslušala ne le z ušesi, pač pa z vsemi antenami telesa. Knjigo Srečanje sem dobila v dar predno sem lani odletela v Kalkuto, ja sem jo tudi tu pa tam prebirala, a svojevrstno moč je dobila šele letos na ”izkušnji Boga”, kjer sem dobila še dodatne pojasnitve in usmeritve glede molitev iz te knjige. Dejanje holokavsta je imelo tudi neko posebno mistiko, ki je podprta z zavestno prisotnostjo in vero. Močni so ti obredi, če se jih v čim večji polnosti trenutka, ujetega v večnosti, zavedam. Polje, kjer je bilo za žitom le še strnišče, mi je nudilo neizčrpen vir srečevanj z Gospodom, pogovorov, mojih govorov in Njegovih nagovorov. Nadvse me je nagovorilo Pavlovo pismo Timoteju – ki sem ga po namigu br. ”prevedla” kot bi ga sam Jezus pisal meni. Z eno samo besedo lahko rečem: ganljivo! In puščava! Vse se je le stopnjevalo. Ker sem človek narave, sem se podala na romanje v gozd. Kot pravi romar (poznam Kompostelsko romanje 😉 ) sem si izbrala palico in vzela pot pod noge – Kamor je Duh vodil – pod eno bukev. In čas je hitro mineval, ko sem se v Duhu vrnila. Čakalo nas je še zadnje dejanje – sveta maša. Kot vedno doživeta v polnem pomenu besede, v hvaležnosti za 50 let zakonske zveze Stanke in Konrada.
Preserje, 28.8.2013, sv. Avguštin: ”Zase si nas ustvari Gospod in nemirno je naše srce dokler se ne spočije v tebi, Gospod”. Danes se tudi spominjam tretje obletnice mojega začetka peš romanja v Kompostelo. Vera je romanje, je dejal br. Štefan, ko ne vem, kaj se bo zgodilo na poti, ko ne vem kje bom prespala, ko nič ni v naprej gotovo… Slutim pa in v veri hodim. V srcu ostaja slika še zadnjega sprehoda ob polju, kjer je še do nedavnega raslo žito. Gospod mi je podaril besede za popotnico:
”Razpri jadra svoje duše,
ujemi veter Duha vanje.
Primi za Krmilo Resnice
in podajva se v Življenje”.
S hvaležnostjo zapisala

Damijana

 

Drugi odmev, Anka:
…«Oznanjuj besedo, vztrajaj v ugodnih in neugodnih okoliščinah. Prepričuj, spodbujaj z vso potrpežljivostjo in poučevanjem«…
S temi besedami, sv. Pavla v drugem pismu Timoteju, nas je br. Štefan Kožuh poslal »misijonarit« potem, ko smo pet dni »pili živo vodo« na duhovnih vajah »Izkušnja Boga« v Kančevcih. Voditeljem delavnic, nam je ta bogata izkušnja, pogled vase in utrjevanje našega življenja z Bogom, vlila moči in poguma, pa tudi odgovornosti za prinašanje Boga našim bratom in sestram, v Delavnicah molitve in življenja. Biti odprt za Jezusa, ga sprejemati v svoje srce in ga imeti za center našega življenja, je prav gotovo garancija za uspešno delo, ki ga opravljamo.
Bogu hvala za br. Štefana, za njegovo tenkočutno opominjanje, pomembnosti našega poslanstva in njegovo potrpežljivost z nami. Naj Bog obilno blagoslovi njegovo delo.
» …Ti pa si krenil za menoj v mojem nauku, vedenju, namenu, veri, potrpežljivosti, ljubezni, stanovitnosti…«2Tim,3-10

Tretji odmev:

“Duhovne vaje so čas velikih milosti, ki jih lahko doživi vsak, ki dovoli Bogu, da deluje v Njem. To sem doživela tudi sama. Udeležila sem se duhovnih vaj z naslovom Srečanje Izkušnja Boga z željo, da se za nekaj časa umaknem iz drvečega in naveličanega sivega vsakdana in najdem mir in tišino.
Bog daje stoteren sad in tako je tudi meni poleg notranjega miru dal obilo blagoslova in poguma za nadaljne korake v življenju. Vendar preko srečanja Izkušnje Boga nočem več “hoditi” sama, ampak z Njim-Jezusom Kristusom. On je moje pravo zavetje in moč. Želim, da me spreminja v svojo podobo. Prizadevala si bom biti živa priča Zanj.
Hvaležna Bogu za dar vere.

Lucija

 

Dodaj odgovor